Daljnovidnost je očesna napaka pri kateri se žarki svetlobe, kateri vstopijo v oko lomijo za mrežnico (slika na mrežnici je neostra). Daljnovidnost ponavadi nastane zaradi premajhne lomnosti optičnega sistema ali prekratkega očesnega zrkla. Ljudje z daljnovidnostjo ponavadi ne vidijo tako na blizu kot na daleč. Izjema so mlajši ljudje z nizko daljnovidnostjo, ki s pomočjo akomodacije uspejo prekorigirati svojo očesno napako vendar pri tem napenjajo oči. Daljnovidnost se odpravi z očali z pozitivno dioptrijo (konveksna stekla), kontaktnimi lečami ali operacijo.
Otroci so pri rojstvu daljnovidni saj imajo prekratko očesno zrklo.
Delitev daljnovidnosti
Axialna daljnovidnost
- očesno zrklo je prekratko zato je gorišče za mrežnico. To je najpogostejša oblika kratkovidnosti.
- lomnost optičnega sistem očesa je normalna (+58,6D)
- sprememba dolžine očesnega zrkla za 1mm pomeni spremembo korekcije z 3 dioptrije
Refrakcijska daljnovidnost
- optični sistem očesa lomi premalo, posledica tega je da se žarki zberejo v gorišču za mrežnico.
- dolžina očesnega zrkla je normalna (24mm)
- Prikrita (latentna) daljnovidnost
oseba z prikrito daljnovidnostjo ne opazi da ima kakršno koli očesno napako saj mu ta ne povzroča težav
najvišja vrednost je 1 dioptrija
Manifestna daljnovidnost
sestavljena je z prikrite kratkovidnosti, ki je korigirana akomodacijo
ter absolutne kratkovidnosti, katera je tako velika, da ne more biti korigirana z pomočjo akomodacije