Dojenček najprej zaznava samo svetlo in temo, zato ker ob rojstvi rumena pega (macula lutea) še ni razvita. Rumena pega se razvije do približno 6. meseca, definitivno v treh letih. Ciliarno telesce (corpus ciliare) pri rojstvu ni popolnoma razvito, pri enomesečnem otroku je akomodacija nastavljena na fiksnih 18 cm. Razvoj […]
Fiziologija
Binokularni vid je sposobnost gledanja z obema očesoma simultano. Pri otrocih se razvije do 1 leta, dokončno do 6 let starosti. Omogoča nam globinski vid. Razvoj binokularnega vida do drugega meseca se razvije monokularni fiksačni reflex (otrok gleda večinoma z enim očesem) v drugem mesecu se razvije binokularni fiksačni reflex […]
Binokularni vid
Pri gledanju na daljavo je očesna leča v svojem naravnem položaju in takrat akomodacija ni potrebna. Takrat so tudi oči najmanj utrujene. Pri gledanju na bližino pa ciliarna mišica spremeni obliko očesne leče, tako da ima ta višjo dioptrijsko vrednost. Akomodacija je povezana z konvergencijo zato se pri pogledu na […]
Akomodacija
Oko se prilagodi tako na svetlo kot na temo. Sposobnost spremembe občutljivosti na svetlobo ima fotopigment čepkov in paličic. adaptacija čepkov – je hitra, (par minut) ampak ne tako izrazita. adaptacija paličic – traja mnogo dlje (tudi 40 min) vendar je tudi mnogo bolj učinkovita fotoptični vid – vid z […]
Adaptacija na svetlobo
Očesna leča je bikonveksne oblike in leži za šarenico v majhni jami (fossa patellaris) v steklovini. Pritrjena je s pomočjo suspenzornih vlaken (zonula), ki se pripenjajo na ciliarnik. Leča spreminja svojo obliko s pomočjo suspenzornih vlaken in ciliarne mišice. Pri tem se optična lomnost leče pomanjša ali poveča. Lomnost leče […]
Očesna leča
Steklovina zapolnjuje prostor med očesno lečo in mrežnico. Zavzema 80% očesa ter daje oporo očesnemu zrklu. Steklovina je prozoren hidrogel brez žil in živcev. Njena struktura je zelo podobna prekatni vodi. Sestavljena je z fibroznih vlaken, med katerimi ležijo molekule hialuronske kisline, kar omogoča viskoznost steklovine. Na zunanji površini steklovine […]
Steklovina
Roženica je prozoren prednji del očesa ki pokriva šarenico. Njena oblika je rahlo elipsasta (horizontalno meri 11,5-12 mm vertikalno pa samo 11mm, ker vlakna beločnice v vertikalni smeri segajo globlje do tkiva roženice. Polmer sprednje ploskve je 7,8 mm, zadnje pa 7mm. Roženica ne vsebuje krvnih in limfnih žil. Prehranjuje […]
Roženica
Šarenica ima premer 10 do 12 mm. V sredini ima okroglo odprtino, zenico (pupilla), ki je široka od 2mm do 5 mm. Debelina šarenice je 0,4 mm .
Šarenica
Beločnica objema 4/5 očesnega zrkla. Je bele barve, zgrajena iz kolagenih in elastičnih vlaken, ki omogočajo njeno čvrstost. Prepojena je z malo žilami ter živci. Najdebelejša je na zadnjem polu očesnega zrkla na mestu kjer izstopa vidni živec (2mm) najtanjša pa na ekvatorju očesnega zrkla kjer so pripojene očesne mišice […]