Daljnovidnost


daljnovidnostDaljnovidnost je očesna napaka pri kateri se žarki svetlobe, kateri vstopijo v oko lomijo za mrežnico (slika na mrežnici je neostra). Daljnovidnost ponavadi nastane zaradi premajhne lomnosti optičnega sistema ali prekratkega očesnega zrkla. Ljudje z daljnovidnostjo ponavadi ne vidijo tako na blizu kot na daleč. Izjema so mlajši ljudje z nizko daljnovidnostjo, ki s pomočjo akomodacije uspejo prekorigirati svojo očesno napako vendar pri tem napenjajo oči. Daljnovidnost se odpravi z očali z pozitivno dioptrijo (konveksna stekla), kontaktnimi lečami ali operacijo.

Otroci so pri rojstvu daljnovidni saj imajo prekratko očesno zrklo.

Delitev daljnovidnosti

Axialna daljnovidnost

  • očesno zrklo je prekratko zato je gorišče za mrežnico. To je najpogostejša oblika kratkovidnosti.
  • lomnost optičnega sistem očesa je normalna (+58,6D)
  • sprememba dolžine očesnega zrkla za 1mm pomeni spremembo korekcije z 3 dioptrije

Refrakcijska daljnovidnost

  • optični sistem očesa lomi premalo, posledica tega je da se žarki zberejo v gorišču za mrežnico.
  • dolžina očesnega zrkla je normalna (24mm)
  • Prikrita (latentna) daljnovidnost

oseba z prikrito daljnovidnostjo ne opazi da ima kakršno koli očesno napako saj mu ta ne povzroča težav
najvišja vrednost je 1 dioptrija

Manifestna daljnovidnost

sestavljena je z prikrite kratkovidnosti, ki je korigirana akomodacijo
ter absolutne kratkovidnosti, katera je tako velika, da ne more biti korigirana z pomočjo akomodacije