Mesečni arhiv: februar 2010

Leča ki je v zraku z optično lomnostjo ene dioptrije, lomi svetlobo tako da se ta zbere v gorišču, ki je od leče oddaljeno 1 m. Večja kot je dioptrija leče, bližje leči je gorišče. Povprečno očesno zrklo meri 24mm, zato mora biti optična lomnost delov očesa (v glavnem roženica […]

Dioptrija

Ta vnos je bil objavljen na z
Bifokalna očala so očala z dvožariščnimi stekli. Za razliko od navadnih očal služijo za gledanje na daleč in blizu. Bifokalna stekla so sestavljena iz večjega segmenta za gledanje na daljavo, ter manjšega bližinskega dela. Bližinski del je pomaknjen proti nosu (nazalno) saj se oči pri bližinskemu gledanju obrnejo navznoter (konvergenca).

Bifokalna očala

Ta vnos je bil objavljen na z
Antireflex je sestavljen iz več plasti z različnim lomnim količnikom, katere so naparjene na površino očalnih stekel v visokem vakuumu. Debelina nanosa je približno 100 nm. Glavni cilj je s pomočjo interferenčnih zakonov zmanjšati odboj. Čeprav zmanjšanje motečega odboja posledično poveča količino svetlobe ki se lomi do očesa, pa ta […]

Antireflex

Ta vnos je bil objavljen na z
Dojenček najprej zaznava samo svetlo in temo, zato ker ob rojstvi rumena pega (macula lutea) še ni razvita. Rumena pega se razvije do približno 6. meseca, definitivno v treh letih. Ciliarno telesce (corpus ciliare) pri rojstvu ni popolnoma razvito, pri enomesečnem otroku je akomodacija nastavljena na fiksnih 18 cm. Razvoj […]

Razvoj vida pri otrocih

Ta vnos je bil objavljen na z
Binokularni vid je sposobnost gledanja z obema očesoma simultano. Pri otrocih se razvije do 1 leta, dokončno do 6 let starosti. Omogoča nam globinski vid. Razvoj binokularnega vida do drugega meseca se razvije monokularni fiksačni reflex (otrok gleda večinoma z enim očesem) v drugem mesecu se razvije binokularni fiksačni reflex […]

Binokularni vid

Ta vnos je bil objavljen na z
Pri gledanju na daljavo je očesna leča v svojem naravnem položaju in takrat akomodacija ni potrebna. Takrat so tudi oči najmanj utrujene. Pri gledanju na bližino pa ciliarna mišica spremeni obliko očesne leče, tako da ima ta višjo dioptrijsko vrednost. Akomodacija je povezana z konvergencijo zato se pri pogledu na […]

Akomodacija

Ta vnos je bil objavljen na z
Oko se prilagodi tako na svetlo kot na temo. Sposobnost spremembe občutljivosti na svetlobo ima fotopigment čepkov in paličic. adaptacija čepkov – je hitra, (par minut) ampak ne tako izrazita. adaptacija paličic – traja mnogo dlje (tudi 40 min) vendar je tudi mnogo bolj učinkovita fotoptični vid – vid z […]

Adaptacija na svetlobo

Ta vnos je bil objavljen na z
Očesna leča je bikonveksne oblike in leži za šarenico v majhni jami (fossa patellaris) v steklovini. Pritrjena je s pomočjo suspenzornih vlaken (zonula), ki se pripenjajo na ciliarnik. Leča spreminja svojo obliko s pomočjo suspenzornih vlaken in ciliarne mišice. Pri tem se optična lomnost leče pomanjša ali poveča. Lomnost leče […]

Očesna leča

Ta vnos je bil objavljen na z
Steklovina zapolnjuje prostor med očesno lečo in mrežnico. Zavzema 80% očesa ter daje oporo očesnemu zrklu. Steklovina je prozoren hidrogel brez žil in živcev. Njena struktura je zelo podobna prekatni vodi. Sestavljena je z fibroznih vlaken, med katerimi ležijo molekule hialuronske kisline, kar omogoča viskoznost steklovine. Na zunanji površini steklovine […]

Steklovina

Ta vnos je bil objavljen na z
Roženica je prozoren prednji del očesa ki pokriva šarenico. Njena oblika je rahlo elipsasta (horizontalno meri 11,5-12 mm vertikalno pa samo 11mm, ker vlakna beločnice v vertikalni smeri segajo globlje do tkiva roženice. Polmer sprednje ploskve je 7,8 mm, zadnje pa 7mm. Roženica ne vsebuje krvnih in limfnih žil. Prehranjuje […]

Roženica

Ta vnos je bil objavljen na z